|
|
|
|||||||||||
|
PODMLADEK KULTURNO UMETNIŠKEGA
DRUŠTVA –ORBITALA Letos
decembra bomo praznovali že 12 leto delovanja podmladka KUD Franc Kotar iz
Trzina. Leta
1993, smo začeli s kratko predstavo: opereto »Miklavž prihaja«. Skupina je
takrat štela okoli petindvajset otrok, željnjih igre, plesa in glasbe.
Skupino sva takrat vodila Franci Banko in Urša Mandeljc. Igra je bila
uspešna, kar je potrdilo veliko število obiskovalcev. Naslednje leto, ob
istem času smo izbrali novo igro ter jo pripravili na trzinskem odru. Kmalu
je nam mladim postala ena igra letno premalo. Bilo je veliko idej in vsi smo
bili navdušeni nad adrenalinom, ki je vrel v nas, ko so ljudje polnili
dvorano. V času dobrih decemberskih mož, smo kmalu začeli razveseljevali še
druge otroke in starejše, po okoliških vaseh. Nastopili smo v domu za
ostarele v Mengšu, v Krašnji smo razveseljevali otroke ter nastopili še v
drugih krajih, kjer je bil nastop v okviru podjetja ki nas je najelo.
Pripravili smo tudi božično predstavo:
Andersenovo Božično drevo. Kmalu
po začetku smo začeli pripravljati tudi predstave za materinski dan. Z
otroki smo pripravili različne recitale, kratke skeče in tudi krajše polurne
otroške predstave. Med
vsem tem, je v tistih, ki smo pripravljali predstave žarela iskrica po več.
Prav tako so mladi igralci bili navdušeni nad idejo, da pripravimo nekaj
resegna, vedar da še vedno ostanemo na ravni otrok. Z geslom »Otroci za
otroke«. Leta
2000 smo prvič pripravili prvo celovečerno predstavo. Uprizorili smo igro
Čarovnik iz Oza. Narediti smo dali kostume ter posneti glasbo v studijo. Bilo
je kot v pravi zgodbi. Rumena cesta se je vila skozi vso dvorano in tudi na
koncu je Doroteja poletela. Leta
2001 smo pripravili predstavo Zvezdica Zaspanka. Tilaste oblekice ter
baterije so pričarale nebo polno zvezdic. Komet repatec je svojo hitrost
pridobil na rolerjih. Leta
2002 smo sprva imeli nekoliko problemov z idejo: 'Kaj bi igrali?' Po nekaj
premisleka smo se odločili za Pepelko. Ker nismo našli nobenega pravega
scenarija, smo ga napisali kar sami. Bila je zelo uspešna predstava, s katero
smo tudi gostovali v Cerknem ter v Šentjakobu pri Ljubljani. Leto
2003 je bilo prelomno leto za našo skupino. Medse smo povabili starejše člane
našega društva, ki so nam pomagali odigrati predstavo z naslovom Kekec.
Scenarij smo zopet napisali sami. Predstavo pa smo tokrat odigrali zunaj, v
naravi. Kraj dogajanja je bilo smučišče v Dolgi dolini, kamor smo postavili
celotno Kekčevo deželo. Za nas je bila to preizkušnja – DOBRA. Na predstavo
so se valile množice gledalcev. Predstavo smo ponovili štirikrat. Eno
predstavo smo odigrali še v mesecu septembru, za druge termine, pa je
zatajilo vreme. Ta spektakel nam je dal energije, moči in ideje za
prihodnost. Lansk
leto 2004 smo se iz smučišča preselili v trzinski kamnolom, kamor smo
postavili dvojno sceno: grajske arkade ter grajsko sobano. Na tej sceni smo
odigrali Trnuljčico. Deževale so same pohvale, zraven pa tudi dež, zaradi
česar je odpadla ena predstava in v kosti marsikoga prignala mraz. Bogata
kostumska igra ter zabavne in odlične glasbe je nekater gledalce v kamnolom
prignalo kar večkrat. Bilo je škoda, da se je začelo poletje in da so igralci
odšli na počitnice. Scena se je porušila in Trnuljčica je zaspala večno
spanje. V
letošnjem letu pripravljamo nov spektakel. Petindvajset članska zasedba bo
odigrala predstavo Peter Pan. Cenarij je napisan po knjižnji predlogi J.M.
Barria. Vaje potekajože nekaj mesecev: učenje sabljanja, ples indijancev,
pretepanje,... Prav tako bodo predstavo popestrili kostumi in glasba. |
|||||||||||
|
|
|
